Sem terapevtka, zaposlena v psihiatrični bolnišnici. Delam z ljudmi, ki imajo anksioznost. Z vašo pomočjo sem dobila potrditev, da delam prav, da je na koncu pomembno kakšen človek si in predvsem človek sočloveku. Marsikomu ste lahko navdih, vzor, svetloba in upanje. Nihče ne more nositi naših bremen in zgodb, ki jih pišejo naša življenja. Morebiti pa lahko pomaga ravno to, da spregovorimo... končno spregovorimo tudi tisti, za katere drugi mislijo, da smo neranljivi. Pravi ljudje bodo razumeli.  Pobožala ste mojo dušo. Hvala vam za to. Vašo knjigo priporočam ranjenim dušam in tistim, ki so že davno pozabile na to, da dušo sploh imajo.

Zelo ste me razveselili z vašo knjigo s posvetilom za mojo prijateljico, ki se sooča z anksioznostjo. Ste VELIK človek, ki bo s svojo knjigo Skodelica življenja mnogim pokazal pravo pot. Druga knjiga je namenjena meni, tudi sama se nenehno učim, saj se kot dipl. med. sestra na kirurgiji v UKCL soočam s tesnobo, paničnimi napadi…že pri zelo mladih pacientih, ki jih je ob izbruhu Covid-19 vse večje število. Želim vam veliko zdravja.

Vašo skodelico sem »spila skoraj na dušek«, kolikor mi je le dopuščal čas pri treh otrocih. Kdo bi to bolj razumel kot vi. Mami mi je podarila knjigo potem, ko sem vas poslušala in gledala v oddaji Zvezdana. Že med prebiranjem sem bila tako navdušena, presenečena, pomirjena s tem, da nekdo doživlja podobno kot jaz, imela občutek, da me nekdo končno v popolnosti razume. Draga Tatjana, z vsem spoštovanjem, se vam želim zahvaliti za ta pogum, ki ga tudi omenjate v knjigi. Z besedami je nemogoče izraziti hvaležnost, ki jo čutim do vašega »razgaljenja« kot opisujete svojo avtobiografijo. Kaj lahko podari človek z izkušnjo človeku, ki prestaja podobne izzive in lekcije, je vredno mnogo več, kot to odtehta pomoč terapevta ali kakršnegakoli zdravilca brez izkušnje, da ne rečem »na lastni koži«, bom rekla »v lastni duši. Upam, da se resnično zavedate, kakšno podporo ste nam podarila s svojo iskreno zgodbo.

Tatjana, rada bi vam samo povedala te tri besede: "Hvala, moj poklon in čestitam iz srca" Razširili ste mi obzorje. Moj mož se bori s to boleznijo. In dokler nisva gledala oddaje Zvezdana, nisva vedela nič o tem. Zato sva oba tako hvaležna za vaše razkritje le te. Lahko rečem, identična zgodba. Zato mi je vaša knjiga tako blizu, ker tudi sama stojim možu ob strani, tako kot je vam vas mož. Zdaj je vzel vajeti v svoje roke, se soočil s težavo in jo zavestno odpravlja. Pomagajo mu meditacije. Ni lahko, zdaj komaj vidim in občutim v vaših besedah, kaj se dogaja v vaših dušah. Res sem vam hvaležna, s knjigo in oddajo ste pomagala marsikomu. Nama sigurno.

Vašo knjigo sem si pravzaprav izposodila iz čiste radovednosti, četudi kot precej razumsko bitje vnaprej odklanjam knjige o samopomoči. Nisem zelo dosleden bralec, zato priznam, da sem med branjem preskočila določene dele, ki se me niso toliko dotaknili. Pred več kot 10-timi leti se je z anksioznostjo in paničnimi napadi soočala sodelavka. Nepoučeni nismo vedeli, s čim se spopada in četudi je orisala občutja, je bilo dogajanje za nas preveč čudno, nenavadno. Stali smo ji ob strani in ji dali vedeti, da jo podpiramo, vendar pa se šele danes zavedam, nad kakšnim kraterjem je stala, ovešena s 200-kilskimi utežmi. Včeraj sem ji po branju knjige poslala sporočilo in jo v njem toplo objela. Zaupala mi je, da se še vedno boji ponovitve. Vaša pripoved je razširila moj zorni kot sprejemanja in razumevanja soljudi. Hvala za to. Pogumni ste, ker ste se odprli neznancem.

Spoštovana gospa Tatjana, ne bom dolgovezila, bom kratka in jedrnata. Sem knjižni molj, naenkrat berem po štiri knjige in moram napisati....vaša knjiga me je fascinirala. Napisana je v razumljivem, preprostem jeziku, ki ga obvlada samo nekdo, ki piše iz izkušenj, iz srca do srca. Bravo! Res ste prava Bojevnica. Občudujem tovrstne ljudi. Tudi sama imam na določenih področjih turbulentno življenje, vendar se ne dam! Našla sem se v vaši knjigi. Zdaj sem jo z veseljem priporočila kolegici, ki gre skozi hudo življenjsko preizkušnjo.

Pišem Vam, da se zahvalim in pohvalim, za Vašo knjigo. Prejšnji teden sem si jo kupila in jo tudi že prebrala. Čudovita knjiga, ki me je dvignila in napolnila ter pomirila. Ulila upanje. Je takšna, da jo moraš imeti doma in vzeti v roke večkrat. Moram priznati, da ni v moji navadi, da pišem avtorju. Tokrat pa sem si rekla, Tanja moraš se zahvalit. Tudi moja že vrsto let " zvesta prijateljica" je tesnoba in imam obdobja, ko mi je blizu in obdobja, ko mi ni blizu. Tudi sama sem v teh letih obiskovala, raziskovala, vlagala v sebe na različne načine. Res vam hvala še enkrat in vse dobro na vaši poti vam želim.

Draga Tatjana, rada bi ti samo povedala, da sem tvojo knjigo že prebrala, no požrla☺. Na trenutke me je spravljala v smeh, večkrat pa tudi v jok, čeprav sploh nisem tip, ki bi kar jokal. Našla sem se v številnih tvojih primerih, npr. da se stanje na dopustu drastično poslabša. Kar se mene tiče, je tvoja knjiga prava mojstrovina. Tako lepo si opisala vse vidike te bolezni. Zame je to priročnik, sem si vmes naredila veliko zapiskov in tudi vem, da jo bom prebrala še kdaj. Skratka iz srca se ti zahvaljujem za tvoj prispevek k boljšemu razumevanju te bolezni in vem, da sem zaradi tebe tudi jaz še korak bližje ozdravitvi.

Hvala, Tatjana. HVALA ISKRENO IZ MOJEGA SRCA, ker ste mi dali "NAVDIH" za moje življenje, ki je bilo vedno drugačno...moram še naprej brati vaše besede....ker jih enostavno "pijem "... z vašim navdihom tudi jaz v miru in tišini pišem, pa vmes pogledam Vašo Volkuljo. Moja je še z žalostnim NASMEHOM NA OBRAZU...vaš navdih za moje pisanje...kljub temu pišem, diham, živim, z 300 idejami na minuto.......Hvala Vam........

V en dušek sem v globokem občudovanju »pogoltnila« Vašo knjigo, se zazrla v sliko vaše upodobitve volka. Moj poklon, tudi mene grize življenje. Vem, da volk še pride, a mu pojenjajo moči in zobje izpadajo. Hvala za vaš pogum razkriti se pred nami s tako lepo zgodbo in slikami.

Hvala vam za pogum in odločitev, da ste javno spregovorila o bolezni sodobnega časa, ki je v mnogih ljudeh. To je največje zdravilo za vse nas, ki se še borimo in iščemo pot do svobode. Po drugem porodu sem se tudi jaz srečala s takšno težavo, težko je, ker te nihče ne razume. Vsak reče, da to ni nič hudega, poglej se, kako dobro izgledaš. To te potre. Vedite, da nas je ogromno. Še enkrat hvala in srečno naprej.

Draga Tatjana, vašo knjigo sem dobila pod Božično smrekico. Prebrala sem jo v dveh dneh, hvala vam za to knjigo. Čudovito darilo. Čestitke za pogum pri Zvezdani, s tem ste dosegla mnogo src, ki iščejo odgovore.

Ogledala sem si oddajo Zvezdana, ker sem sama dala vse to skozi, sem se v vaši zgodbi precej našla. Sem resnično vesela, da ste si o tej »tabu« temi upali tako iskreno spregovoriti. Prebrala sem tudi vašo knjigo. Kaj naj rečem, fascinirana sem in ob enem hvaležna, da ste jo napisali. Še enkrat sem se sprehodila skozi najbolj »naporno«, ob enem pa najbolj zanimivo obdobje v mojem življenju. Včasih sem imela občutek, da se mi vse to ne dogaja, da samo sanjam, razmišljala sem celo o samomoru. A z vašo knjigo sem ugotovila, da je bilo vse skupaj res, da sem bila velike bitke sama s seboj in z vsem ostalim svetom in zmagala. Hvala vam za to.