Kdo sem brez tesnobe in travme?
Sploh znam obstajati brez njiju?
Ko pade iluzija lastne identitete, se prične boleče izpraševanje o svojem resničnem jazu.
To je osamljena in nerazumljena pot v svobodo, ki ne mine brez posledic.
Sesutje vsega, kar si nekoč bil, te spremeni za vedno.
Zdaj resnično razumeš samega sebe.
In se hkrati bojiš iz lastne kletke podzavestnih strahov stopiti v svojo moč.
Kjer neizbežno najdeš edino možno pot zdravljenja travme – pot Ljubezni.
Morda ne tisti dan, ko te ponovno obiščejo lastni demoni.
Zagotovo pa takrat, ko se prepustiš Sili nad nami in svoji intuiciji.
Zdaj razumem svoje drevo življenja, povezanost med zemeljskim in vesoljnim.
In vem, da lahko razsvetljujem pot travmatiziranim ljudem le, če se brezpogojno sprejmem.
Tatjano sem takoj prepoznala kot človeka s svetlobo v očeh. Človek s svetlobo v očeh je človek, ki je že vstopil vase – v sedmo smer, kot temu pravijo stari modreci. Potopil se je vase. In dovoli si čutiti prav vse. Čeprav ve, da ta pot ni končana, je zdaj ni več strah spuščati se v čutenje in ozaveščanje, saj ve, da je to pot do Svetlobe, do Vira, do katerega vodi le ena pot – pot skozi sebe. To je zgodba močne ženske, ki se pogumno poda na pot odkrivanja vzroka travme zaradi zlorabe, ki ji je bila povzročena v rani mladosti. Neutrudno koplje in se sooča s svojo preteklostjo ter plast za plastjo 'odkriva' svoje življenje. Tatjana je junaška vitezinja, ki je na poti spusta v tèmo našla in rešila malo Tatjanco. Dala ji je tisto, česar vse dotlej ni bila deležna – videla jo je, jo vzela v svoj objem in ji zagotovila varnost.
Svojo zgodbo se je odločila podeliti z nami, čeprav ve, da se mnogi lahko obregnejo obnjo in se od nje odvrnejo. A zaveda se, kako pomembna je ta pot. Zaveda se, koliko travm je nakopičenih v ljudeh in da je knjiga pravzaprav vodnik, pripomoček pri zdravljenju. Njen terapevt se iz svoje lastne prakse tega povsem zaveda: »No, če boste res dovolj pogumni za izdajo knjige na temo zlorabe, boste pa Slovenijo obrnili na glavo.«
Knjiga Vrč ljubezni se me je zelo globoko dotaknila, je preprosto vrhunska in moje mnenje je, da jo svet potrebuje. Iz nje žariš ti sama, tako nežno in ranljivo, a obenem tako pogumno. Želim se ti ponižno zahvaliti v imenu vseh nas, ki smo se kdaj v življenju spopadali s tesnobo in neobvladljivimi močnimi, rušilnimi čustvi. Pa v imenu vseh zlorabljenih ljudi. Tvoja iskrena izpovedna zgodba bo mnogim v tolažbo in smernica, kako priti iz tega brezna ven. In začni na vse načine delati z ljudmi, kajti nikoli te ne bo spustilo, ker je to tvoje največje življenjsko poslanstvo. Moj globok poklon!
Stokrat hvala, da si napisala knjigo Vrč ljubezni. Z njo si me prebudila iz moje teme, v kateri sem se znašla zadnje leto. Saj se tudi v meni skriva majhna punčka, polna strahov in travm. Spodbudila si me, da si poiščem pomoč in pogledam v to črno skrinjo v meni in se soočim s svojimi demoni, ki me uničujejo že celo življenje. Res ti hvala za tvojo pomoč, bila si edina, ki se me videla in pomagala, ne samo s knjigo, ampak tudi s pogovorom. Občudujem tvoj pogum in tvojo moč, da svojo zgodbo obelodaniš in deliš s svetom, ravno tako občudujem hrabrost tvojega moža. Na našem koncu je toliko travmatiziranih žensk, da si ne moreš zamisliti. Vsi pa nam govorijo, da ni dobro pogrevati preteklosti, da takšno je pač življenje in je treba vse pozabiti in živeti naprej. Zato ozaveščaj o teh stvareh v dobro vseh nas in naših otrok, da se ne bomo skrivali za navidezno lepimi fasadami naših družin.
